Z izgradnjo letalnic v Oberstdorfu, Kulmu (po letu 1948), ko je bil dosežen zadnji svetovni rekord na stari Bloudkovi velikanki v Planici, so zrasle še tri letalnice v Vikersundu, Ironwodu in Harrachovu. Mednarodna smučarska zveze (FIS) je najprej dovolila testne polete. Organizatorji so že tedaj spoznali, da morajo sodelovati, da bi izmenjavali izkušnje in skupaj nastopali v dogovorih s FIS-o o nadaljnjem razvoju poletov in priznanju poletov kot samostojne športne zvrsti.
V Ljubljani leta 1962 je na pobudo organizatorjev tekmovanj v poletih iz Oberstdorfa in Kulma ter predsednika OK Planica dr. Danila Dougana, tudi člana FIS predsedstva, prišlo do ustanovitve mednarodnega združenja letalnic KOP. Naloge združenja KOP so bile podane s statutom, ki je z dopolnitvami in poenostavitvami osnova za organizirano delovanje prirediteljev v okviru KOP še danes. V tem času je bil opravljen velik korak naprej, prireditelji so zgradili in povečali letalnice od K145 do K195, vzporedno so rasle tudi dolžine poletov od 120 m do 246,5 m v obdobju 55 let. Naša generacija je praktično priča celotnemu razvoju.
Prve televizijske pravice
Združenju KOP je uspelo prodati prve TV pravice ABC televiziji v ZDA na pobudo OK Planica po letu 1969, po poletih na novi letalnici v Planici. Po letu 2000 je FIS sklenila pogodbo za TV pravice za prenose svetovnih prvenstev na letalnicah, ki velja še danes. Na kongresu FIS v Opatiji leta 1971 je FIS priznala polete kot samostojno športno zvrst in sprejela predlog KOP, da vpeljejo svetovna prvenstva začenši z letom 1972 v Planici in 1973 v Oberstdorfu in nadalje vsake dve leti (1975, 1977,…).
Planiška letalnica [foto: Klemen Zibelnik/smucka]
K razvoju poletov so v okviru FIS komiteja za skoke odločilno prispevali po smrti ing. Stanka Bloudka projektant Oberstdorfa 1950 arh. Heini Klopfer, ki je kot predsednik FIS-ovega podkomiteja za skakalnice homologiral novo Planiško letalnico leta 1968 in dovolil povečavo na K154. Občutno je podprl razvoj poletov kot predsednik FIS komiteja za skoke Norvežan Torbjern Yggesset, ki je verjel v razvoj poletov kot paradno disciplino in podprl polete do 200 m. KOP je na vsa plenarna zasedanja vabil predsednika FIS Marka Hodlerja. Prelomnico pomenijo poleti v Planici nad 200 m, ki so z večjim številom daljših poletov utrdili polete kot zanimive za gledalce ne glede na rekordne polete. Gledalci so zadovoljni s poleti nad 200 m, ker so pri teh dolžinah tudi zaradi višine leta bolj atraktivni. Zelo pomembno je za obisk gledalcev, da so v formi tudi domači skakalci. Vrednost združenja KOP je v gojenju tradicije v organizaciji in vzdrževanju stalnih članov tehničnih služb, medsebojni izmenjavi izkušenj in večje prisotnosti na vsek tekmovanjih, boljšo snežno pripravo objektov, spremljanje razvoja opreme, ki odločilno vpliva na varnost skakalca na kar lahko KOP z razvojno dejavnostjo opozarja in vpliva na FIS, ki prilagaja opremo in predpise normalnim skakalnicam.
Temelj so varni in dolgi poleti
Način dela in delovanja, ki ga je goji KOP, se je dokazala z vlogo v poletih in uspehih tekmovalcev, ki so nastopali na tekmovanjih. Razvoj smučarskih skokov v okviru FIS bo še bolj odvisen od uspehov letalcev in uspešnih prireditev s poudarkom na varnih in dolgih poletih. Odgovorno vlogo imajo vsi prireditelji v okviru KOP-a. Pod pogojem, da bo organiziranost OK in TO sledila logistiki razvoja na celostnem delu in angažiranju tehničnih služb kot tudi obveznemu gojenju družabne dejavnosti, bo oblika dela vseh sodelavcev članov KOP-a zagotavljala tudi prihodnost smučarskim poletom. Ponovno je KOP pred novim izzivom povečave letalnic v skladu s FIS pravili, vse boljšega prireditelja poletov, kar je tudi vir motivacije športnih sodelavcev.
Janez Gorišek