Ledena proga se je do finalnih voženj že zmehčala, a pležuhi so na zaviti progi s skoki vseeno dosegali visoke hitrosti [foto: Samo Vidic]
Na Snežnem stadionu pod Mariborskim Pohorjem se je danes odvil drugi Red Bull Pležuh 4 Cross, tekmovanje pležuharjev v štirikrosu, po pravilih, ki jih poznamo iz smučarskega krosa. Pred zavidljivim številom gledalcev so ljubitelji tega tradicionalnega načina spuščanja po snežnih strminah prikazali izjemne boje na zelo zahtevni progi, najboljši pa je bil na koncu Sašo Brecelj iz Maribora.
Že prve vožnje dopoldanskih kvalifikacij so pokazale, da bomo letos priče veliko bolj divjim predstavam pležuharjev kot pred dvema letoma. Takrat je bila proga namreč mehka in počasna, letos pa, kljub včerajšnjemu dežju, trda in ledena. Preko prve od dveh skakalnic so se nekateri z začetka štartne liste pognali kar malce prehitro in sledili so dolgi poleti, brez uspešnih pristankov in največkrat brez dobrih kvalifikacijskih časov. Tekmovalci, ki so sledili, so progo napadali bolj taktično, a še vedno izredno hitro, na glavni del tekmovanja pa se je uvrstilo 64 najboljših. Marsikdo od tistih, ki so napredovanje zgrešili, z razpletom ni bil zadovoljen, češ da je za slab rezultat kriva slaba štartna številka, a te so se delile na podlagi žreba, zato pravih razlogov za pritožbe vendarle ni bilo.
Kot se za štirikros spodobi, ni manjkalo hudih bojev z ramo ob rami, bližnjih srečanj in seveda padcev [foto: Samo Vidic]
Gladiatorske predstave
Ob dveh se je začelo zares. Če je bila v kvalifikacijah glavna ovira težka proga, se je v štirikros sistemu na izpadanje vse skupaj še pošteno zaostrilo. Poleg proge, ostrih zavojev, ozkih prehodov in skakalnic, je bilo prostor potrebno deliti še s tremi konkurenti. Fantje in punce so se poganjali s štarta, kot da ne gre za ciljno strmino slaloma za svetovni pokal v alpskem smučanju. Z gladiatorskimi predstavami so se poskušali prebijati iz kroga v krog ter z obema nogama v zraku in rokami na ročajih sedeža drveli skozi zavoje, pa tudi čez skoke. Seveda ni šlo brez dotikov in bolj ali manj hudih padcev, a štirikros je tako zelo atraktiven ravno zaradi tega. Prva dva iz vsake skupine sta napredovala, druga pa sta izpadla, vse tako do finalnih bojev, ko smo najprej gledali dirko v malem, nato pa še v velikem finalu.
Pred odločilnimi boji smo videli tudi zanimiv nastop drugačnih pležuharjev, tistih najbolj tradicionalnih, ki so se na progo podali v oblačilih iz volne in na originalnih drsalnih napravah, ki izhajajo s Kozjanskega. Te za drsno ploskev ne uporabljajo smuči, pač pa ukrivljeno desko z neuporabnega soda, imenovano doga. Ti popolnoma leseni pležuhi nimajo robnikov, zato so imeli na progi občutno več težav, kot njihovi sodobnejši sorodniki. Vseeno so se uspešno prebili do zadnje skakalnice in vsi skupaj še preko ciljne črte. Deske, ki jih mažejo s svečo menda zelo dobro drsijo, naprave pa so stare tudi preko 20 let. “Da dosežejo tako častitljivo starost je pomembno tudi dobro vzdrževanje,” pravijo njihovi lastniki, “med drugim jih moraš skrbno čuvati pred črvom.” Tradicionalni pležuh je sicer izum star več kot dvesto let, včasih pa so ga uporabljali za zabavo, vožnjo pozimi v dolini, pot v šolo in k maši.
Danes je seveda namenjen predvsem zabavi, nekaterim pa je vožnja z njim kar pravi šport. Osmerici, ki si je danes privozila finalne nastope zagotovo! Tudi po predstavi v obeh vožnjah finala sodeč. Z ramo ob rami so se v velikem finalu bojevali iz zavoja v zavoj in šele v spodnjem delu proge se je skupina malce raztegnila. Čez zadnji skok je nato pobegnil Sašo Brecelj, ki je zasluženo postal drugi kralj Red Bull Pležuh 4 krosa. Za njim je v cilj pridrvel Luka Mohorko, ki je tako za eno mesto popravil uvrstitev izpred dveh let, tretji pa je bil Gorazd Šlamberger. Med dekleti je bila najboljša danes, kot tudi pred dvema letoma, Mateja Škofic, svoj drugi nastop na pležuharskem krosu pa je v absolutni konkurenci končala na 50. mestu.
Zmagovalec Sašo Brecelj med “poletom” na zadnji skakalnici [foto: Samo Vidic]
Po progi tudi paraolimpijec
Da je šlo danes za res zahtevno progo, je povedal tudi uspešni slovenski paraolimpijec Gal Jakič, ki se je po njej na svojem monoskiju spustil ob eni od prekinitev. “Vsa čast tekmovalcem! Jaz imam za oporo tudi dve mali smučki v rokah ter dobro vzmetenje, pa sem imel veliko težav. Oni so velikokrat brez slednjega in brez pomoči rok. Ni lahko,” je povedal uradnemu napovedovalcu v cilju.
“Danes je bilo super! Tekmoval sem tudi predlani, a sem prišel le med 64 najboljših in nato izpadel. Letos so bile razmere veliko boljše, bolj trdo je bilo in zelo je letelo, tudi po zraku,” je povedal zmagovalec in nadaljeval: “Pri takih hitrostih je mogoče lahko tudi malce nevarno, ampak po moje nič bolj kot na cesti. Malo poguma gotovo potrebuješ, ampak to dobiš s kilometri.”
Tudi drugouvrščeni Luka Mohorko je bil zadovoljen: “Bilo je drugače kot prejšnjič. Zjutraj ledeno, v finalu pa že vse razrito in luknjasto, kot ementaler. Danes si moral pokazati znanje v vseh razmerah, le tako si prišel do finala. Prejšnjič sem bil tretji, letos drugi, naslednjič ciljam na prvo mesto. Malo je bilo tudi pritiska. Vsi, ki me poznajo so od mene pričakovali dobro uvrstitev.“