Špela Rogelj je 17–letna smučarka skakalka iz Jezera in mladinska svetovna podprvakinja, ki je nad začetkom svetovnega pokala navdušena in zelo motivirana. Z Rogljevo sem se pogovarjala o nenadni medijski pozornosti, ki je prišla z uvedbo svetovnega pokala, o vzdušju v ekipi in ciljih za prihodnost. Njen največji vzornik Simon Ammann ima v žepu štiri olimpijske medalje, po njegovih stopinjah pa si želi tudi ona.
Špela Rogelj v skupnem seštevku svetovnega pokala trenutno drži 20. mesto. [foto: FIS]
Na uvodni tekmi svetovnega pokala v Lillehammerju si bila 10., prejšnji vikend v Hinterzartu pa 37. in 24. Si z dosedanjimi nastopi zadovoljna?
Na vseh tekmah so nas do sedaj spremljali težavni pogoji, nekako nimamo sreče z vremenom. Vendar se na to zaenkrat ne orientiramo, ker je bolj pomembna tehnika. Dobri pogoji se ob koncu sezone vedno vrnejo, vsi imajo enkrat srečo enkrat ne. Na začetku v Lillehammerju sem naredila dva res solidna skoka. V Hinterzartnu so se pojavile težave zaradi hrbta, zaradi tega nisem mogla imeti prave pozicije v počepu. Prvi dan sem naredila res grobo napako, ki me je stala uvrstitve v finale.
Kakšno napako si storila?
Takoj ob vzletu sem pritisnila med smuči, vzgornjika ni bilo, tako da se mi je skok čisto ponesrečil. Če ne bi bilo te napake, bi se uvrstila v finalno serijo.
Torej je veliko odvisno od vetrovnih razmer in posledično tudi od samega skakalca, kako s tehniko razmere izkoristi?
Ja, seveda, zelo se pozna. Vendar tudi ta nov sistem točkovanja zaradi vetra še vedno ni »fer«.
Ta vikend z ekipo potujete v italijanski Predazzo. Kaj z ekipo pričakujete od tamkajšnjih tekem?
Jaz upam, da bom pokazala dva super skoka, vmes imam še fizioterapije za hrbet. Fizioterapevt mi je povedal, da naj bi se stanje izboljšalo, malo imam zamaknjene kosti v ledvenem delu. Zaenkrat pa pravi, da se mi bo z veliko tekočine – ker malo premalo pijem – stanje hitro izboljšalo, in to ne bo ovira, da ne bi mogla dobro nastopiti. Vem pa, če mi uspe narediti dva dobra skoka, bom na visokem mestu.
Kaj šteješ za najboljši dosežek tvoje dosedanje kariere?
Sigurno mi je najljubši dosežek drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu. Tudi letos ciljam na visoka mesta na mladinskem svetovnem prvenstvu, in sicer na domači tekmi. Letos na celinskem pokalu, čeprav ni bilo konkurence, sem dobro skakala in končno peto mesto mi je velik dosežek. Drugače pa mi je prva stvar trenutno svetovni pokal.
Ima svetovni pokal sedaj prioriteto pred celinskim pokalom?
Ja, svetovni pokal ima seveda tisto prioriteto, v celinskem pokalu sedaj skačemo samo še zraven. Sicer zadnjih dveh tekem se ne bom udeležila, ker gremo na priprave za mladinsko svetovno prvenstvo v turški Erzerum.
Tako v svetovnem kot celinskem pokalu dekleta dosegate odlične rezultate. Lansko sezono ste končale na tretjem mestu v pokalu narodov, kar pet deklet pa je bilo v skupni razvrstitvi med najboljših 20. To pomeni, da ste in da še vedno veliko trenirate?
Da, odkar imamo novega trenerja, je cel sistem treningov drugačen. Treniramo isto kot fantje, če ne celo več. Seveda se to pozna potem tudi na skakalnici. Mislim, da smo zelo resno zagrabile to priložnost. Zelo nas spodbuja, usmerja v tisti vrhunski šport in tega se tudi zavedamo in hočemo nekaj doseči. Največji cilj so nam olimpijske igre in mladinsko svetovno prvenstvo.
Kako pa je delati z največjo slovensko legendo smučarskih skokov Primožem Peterko? Kako mu pristoji ta nova vloga pomočnika glavnega trenerja?
Na začetku je bil malo zmeden, ni se še znašel, kako vse poteka in kaj mora trener sploh delati. V ekipo je prinesel pozitivo, deli nam svoje izkušnje, svetuje nam, če delamo kaj narobe. Meni je »fajn« in mislim, da, ko se bo enkrat naučil, bo super trener.
Kako ti je všeč nenadna medijska prepoznavnost?
Vedno smo si želeli večje medijske pozornosti, z njo pa pride tudi veliko obveznosti. Kot na primer intervjuji takoj po tekmi, ko ne veš, kaj bi povedal in blekneš prvo, kar ti pade na pamet (smeh). Všeč nam je, da nas ljudje spoznavajo, upam, da jih bo veliko prišlo navijat v Ljubno. Tudi BTC se zelo trudi z raznimi promocijami, da bi pritegnili ljudi k ogledu. Mislim, da nas po televiziji kar veliko ljudi gleda, nekateri pravijo, da smo celo bolj zanimive kot fantje.
Te morda moti, da so mediji in javnost šele sedaj bolj začeli spremljati tudi ženske smučarske skoke, ne pa prej?
Velik minus je bil to, da nas niso prenašali po televiziji, ljudje sploh niso vedeli, da obstajajo ženski skoki. Ko si rekel, da treniraš smučarske skoke, te je človek le začudeno pogledal. Poleg tega menim, da tudi same nismo bile dovolj zrele še za na televizijo, sedaj pa smo svetovni pokal resno zagrabile in vso medijsko pozornost, ki je prišla z njim. Drugače pa se s televizijo ne obremenjujemo veliko.
So ženski skoki enakovredni moškim?
Zaenkrat še ne. Malo bolj se moramo še dokazati in pokazati konstantnejše skoke, tudi konkurenca bi morala biti v ožjem krogu, sedaj se je že kar razširila.
Katerega prizorišča svetovnega pokala se najbolj veseliš? Je to morda Ljubno?
Ja, Ljubnega se zelo veselim. Tam imam vedno navijače, ki me pridejo spodbujati. Tam je posebno vzdušje, ker si le na domači tekmi. Na eni strani je pritisk, po drugi strani pa si vesel, da lahko nastopiš pred domačimi navijači.
Kako se ti soočiš s tem pritiskom?
Poskusim čim bolj odmisliti navijače, ki so spodaj in to, kaj pričakujejo od mene. Ne mislim na njih in kaj oni hočejo, mislim le na svoj skok.
Kakšno je vzdušje v ekipi? Verjetno se razumete in si veliko pomagate med seboj?
Med seboj se razumemo, seveda pride do nesoglasij tako kot povsod. Trenutno sta dve poškodovani in to nam ni preveč všeč. Proti kakšnim ostalim ekipam je naša zelo povezana in močna.
Kako se sicer pozna njuna odsotnost, še posebej Eve Logar, ki je bila pred začetkom svetovnega pokala močan člen reprezentance?
Zelo se pozna. Jaz Evo zelo pogrešam, ker sva bili vedno skupaj v sobi. Izpustila bo celo sezono, nastopila naj bi zopet poleti. Jaz upam, da bo kmalu okrevala.
Je med vami prisotna tekmovalnost?
Je prisotna tekmovalnost do neke mere. Ena za drugo navijamo, vendar si seveda vsaka želi najboljšega dosežka.
Če bi imela možnost spoznati in iti na kavo z enim od skakalcev, kdo bi to bil? Kdo ti je še posebej pri srcu?
Občudujem Simona Ammanna, on je moj idol že od začetka. Dobil je štiri olimpijske medalje, in zaradi tega ga res občudujem. Za Igre se vedno zbere in opravi dobre nastope, upam, da bo tako tudi v Sočiju.
Kaj je tvoja največja želja oziroma cilj za prihodnost? Kje se vidiš čez deset let?
Mislim, da skakala več ne bom. Edina največja želja mi je olimpijska medalja in če bom to dosegla, potem bo moj najvišji cilj izpolnjen. Rekla sem si, da če skočim na prvih, potem končam, če ne, potem bom nadaljevala. Medalja z olimpijskih iger mi je zaenkrat največja motivacija in če jo bom v Sočiju dosegla, potem ne bom imela več motivacije za naprej, ker več od olimpijske medalje ni.