[foto: Samo Vidic]
V lepem vremenu, sprva tudi na toplem soncu, so se v soboto v Planici tekači iz 9 držav pomerili v osvajanju velikanke. Najtežji tek na 400 metrov je med moškimi dobil Turek Arslan Ahmet, pri ženskah pa Avstrijka Teresa Stadlober. Najboljša Slovenca sta bila Petra Mikloša pri dekletih in njen brat Matjaž pri fantih, oba na drugem mestu. Tek je potekal po slavni smučarski letalnici navkreber, od dna doskočišča, pa vse do vrha zaleta.
Višinska razlika med dnom doskočišča in odskočno mizo v Planici je 130 metrov, nalet pa se proti Poncam vzpne še za skoraj 70 metrov. Skupno višino, ki so jo danes premagovali tekači, so organizatorji zaokrožili na dobrih 195 metrov, dolžina teka pa je znesla natančnih 400 metrov. Najhitrejši je do vrha v finalu porabil 5 minut in dobri dve sekundi, a zmagovalci so bili na koncu prav vsi, ki so uspeli pridihati do cilja v enem od finalnih nastopov.
Prvi 400-metrski tekaški praznik v Planici se je zgodaj popoldan začel s kvalifikacijami, kjer se je na skrajšani progi, s ciljem pri naletni mizi, preko 150 tekmovalcev borilo za vstop na glavni del tekmovanja v ženski in moški kategoriji posameznikov. Sledil je nastop četvork v kategoriji štafet z njimi pa tudi otvoritev zgornjega dela proge. Najboljši v tej “lažji”, a še zdaleč ne lahki obliki premagovanja današnjega izziva je postala ekipa Pr’ Koreninc, ki so jo sestavljali Jan Breznikar, Matija Oblak, Žiga Kašpar in Jan Dovč. Tek, ki mu je vsak od ekipe prispeval 100 metrov v dolžino, so zaključili v treh minutah in dobrih šestih sekundah.
[foto: Samo Vidic]
Premor pred velikim zaključkom dneva je nato minil v znamenju popravnega izpita vseh izpadlih iz kvalifikacij posameznikov. Vsi so namreč dobili možnost, da se pomerijo v finalu poražencev in vseeno poskusijo osvojiti vrh velikanke. Rezultat tu niti ni bil pomemben, bolj kljukica za nov dosežek v tekaški karieri vsakega, ki mu je uspelo. Vseeno omenimo, da je najhitreje na vrh pritekel, Avstrijec Heimo Zojer, s časom 6 minut in 48 sekund.
Sledil je prvi vrhunec dneva, za katerega je poskrbelo 16 deklet v finalu posameznic. Zagnanemu štartu je sledilo nekoliko počasnejše vzpenjanje preko najbolj strmega dela doskočišča, pa nato finiš v zgornjem delu, po strmem naletu, kjer so nekatera dekleta spet malce pospešila, skoraj vsa pa nastop končala po vseh štirih. Najhitrejša je bila Avstrijka Teresa Stadlober (6:46), druga Petra Mikloša (7:37), tretja pa Manja Frece (7:43), obe iz Slovenije. Med finalistkami je za poseben dosežek poskrbela Kaja Vovk (11:39), ki je na vrh, sicer predzadnja v finalu, pritekla v copatih za vsak dan, popularnih “allstarkah”.
Kar 50 finalistov pa je štelo moško sklepno dejanje, s starta pa so se vsi pognali usklajeno. Premora od kvalifikacij je bilo očitno dovolj, da so se tekmovalci dobro regenerirali in v finalu po doskočišču tekli še hitreje. Skupina se je tako kot pri dekletih začela raztegovati šele po prehodu na zaletišče. Dobrih 50 metrov pred ciljem je najbolj potegnil prej omenjeni Turek Ahmet in si zagotovil skoraj neulovljivo prednost pred najboljšim domačinom Matjažem Miklošo. Situacija se do vrha ni spremenila. Končna razvrstitev na prvih dveh mestih je bil na koncu tako identična tisti izpred dobrega meseca, ko je tekmovanje Red Bull 400 obiskalo Kulm. Prvi je tokrat tekel 5 minut in dobri 2 sekundi, drugi pa 5 minut in slabih 9 sekund. Tretji v Planici je bil na koncu Slovenec Simon Alič (5:10).
Da gre zares za izjemno težko preizkušnjo priča tudi dejstvo, da je danes večina finalistov, med katerimi je bilo veliko vrhunskih gorskih tekačev, tekačev in drugih športnikov, v cilj prišla po vseh štirih, takoj za ciljno črto pa so popadali po tleh in na trenutke precej nemočno lovili zrak.
[foto: Samo Vidic]
Bogate denarne nagrade
Najboljši so si na koncu razdelili denarne nagrade v skupni višini 6.400 €, posebno nagrado pa je podelilo podjetje Salomon, ki je nagradilo tistega, ki se je na vrh velikanke najhitreje regeneriral. Kdo je to je določil zdravnik, ki je v cilju meril količino laktata v krvi tekmovalcev takoj po prihodu v cilj in deset minut kasneje. Največjo razliko je nameril Slovencu Mateju Samideju, sicer štiriindvajsetemu, s časom 6:21 v finalu. Salomon ga je nagradil s kompletno tekaško opremo, copati, majico, hlačami in jakno.
“V Planici mi je bilo nekoliko lažje kot v Kulmu, ker ima tu zadnjih sto metrov proge leseno podlago. V Kulmu je tam asfalt, zato pri vas manj drsi. Pred štirinajstimi dnevi sem nastopil na tekmovanju Dolomitenman v Avstriji, kjer sem pretiraval in si nekoliko načel nogo, zato sem danes zamenjal taktiko in celotno progo tekel s skoraj enakim tempom, brez velikega pospeševanja. Tekmovanje v Planici mi je všeč, zato se bom naslednjič rade volje vrnil in branil zmago,” je povedal zmagovalec Ahmet, najboljši Slovenec Mikloša pa je dodal: “Sem zadovoljen z rezultatom, je pa res, da bi morda lahko tudi zmagal, če ne bi nastopal tudi v štafeti. Zato bom naslednjič nastopil le med posamezniki in poskusil resneje izzvati Turka.”
[foto: Samo Vidic]
“Vedela sem, da je takšno tekmovanje težko, ampak, ko sem tekla sem videla, da je še težje,” je povedala tretjeuvrščena med dekleti Manja Frece in nadaljevala: “Že kmalu po začetku je postalo težko, malce manj strm odsek na sredi proge, pred mizo in na njenem začetku, pa ni pomagal, da bi se kaj nadihala. Z rezultatom sem seveda zadovoljna, tečem pa rekreativno.”
“Tekmovala sem lani na Kulmu in bila kar dobra, letos za tja nisem imela časa, pa sem se odločila poskusiti v Planici. Moja taktika je bila začeti počasi in potem stopnjevati do vrha. Mislim, da mi je dobro uspelo, ampak zdaj sem mrtva,” je bila zadovoljna zmagovalka Teresa Stadlober.
“Pred leti je imela planiška velikanka večji naklon. Bila je bolj strma. Kasneje se je ta naklon zmanjšal, profil je izredno lep, a vseeno mislim, da te strmine ne bo lahko premagati. Ko sem jo jaz meril, sem se po današnji progi podal po vseh štirih in se komaj držal, zato se mi zdi tek po tej napravi fantastična stvar,” se je današnjega dogodka pred začetkom dotaknil tudi oče planiške velikanke Janez Gorišek.
[foto: Samo Vidic]