Ko ga srečam na ulici v Tacnu, ni videti kot vrhunski športnik. Ne nosi jakne, polepljene z znaki sponzorjev in ne kape, iz katere bi bilo jasno razvidno, da je član slovenske smučarske reprezentance. Niti njegova postava na prvi pogled ne razkriva, da že 13 let zavzeto trenira alpsko smučanje. Je kot vsak črnolasi fant njegovih let, primerno urejen za potepanje po mestu. Ampak 20-letni Žan Kranjec je športnik, ki je v začetku marca postavil nov mejnik v slovenskem smučanju. Z mladinskega svetovnega prvenstva v italijanskem Roccarasu je domov prinesel kar tri medalje. Eno najbolj žlahtno, ki jo je osvojil v ekipnem tekmovanju, in dve bronasti. Po nič kaj blesteči sezoni slovenskega alpskega podmladka, so bili uspehi, ki jih je požel Kranjec z ekipo, zelo dobrodošli.
Žan Kranjec [foto: Klemen Zibelnik]
Sicer je bil Žan že pred začetkom svetovnega prvenstva s svojimi nastopi na tekmah evropskega pokala in FIS tekmah precej zadovoljen. Pred vrhuncem sezone pa si je želel vsaj ene medalje, čeprav se je zavedal, da bo konkurenca huda. Računal je na podporo družine v ciljni areni, a si je starejši brat tik pred začetkom prvenstva nesrečno zlomil nogo, zato so bili primorani ostati doma v Vodicah. Televizijski prenos je bil organiziran le za lokalno italijansko televizijo, kar je pomenilo, da so starši morali stiskati pesti ob neposrednem internetnem prenosu. Ta je omogočal spremljanje časov in uvrstitev, ne pa tudi slike. Še nestrpneje so torej pričakovali njegov nastop in se, tako kot Žan, najbolj razveselili njegovega tretjega mesta v veleslalomu.
Družina ga podpira že od najzgodnejših trenutkov njegove športne poti. Slednja se je začela, potem ko je dopolnil sedem let. Ker je veliko Žanovih vrstnikov že treniralo smučanje, so tudi njega vpisali v Smučarsko društvo Domžale. Po treh letih ga je zamenjal za Smučarsko društvo Novinar, katerega član je še danes. Kot se spominja, na začetku ni izstopal, smučarsko znanje pa je začel dokazovati v kategoriji mlajših dečkov. Navduševal ga je Ameriški zvezdnik belih strmin Bode Miller, ki je bil v tistem času izjemno zanimiv in popularen. Na njegovo mesto pa zdaj stopata veleslalomska mojstra Ted Ligety in Marcel Hirscher.
Žan Kranjec med nastopom na mladinskem svetovnem prvenstvu [foto: Marco Trovati/Pentaphoto]
Šolanje nikoli ni oviralo smučanja, prej obratno. Po uspešnih gimnazijskih letih v Šentvidu ima le še nekaj neporavnanih maturitetnih računov. Sicer nerad bere, a gradivo za preizkus iz slovenščine in angleščine, ki sta še ostala neopravljena, je že predelal. “Za smučarja sem še kar hiter,” z nasmehom na obrazu doda Žan. Poleg smučanja se namreč vidi v gradbeništvu, razmišlja pa tudi o študiju na Biotehniški fakulteti. A najprej bo smučal. “Nesmiselno je, da bi zdaj zabušaval in nehal.”
Kot sleherni športnik, Žan namerava trdo trenirati in se boriti za dosego velikih uspehov. To bi bila zanj zmaga na katerikoli tekmi svetovnega pokala, “še najraje pa bi slavil pred domačimi navijači v Kranjski Gori. Tudi olimpijskega zlata se ne bi branil.” Kljub temu, da bi se za Žana že sedaj našlo mesto v ekipi za olimpijske igre, je do tam še dolga pot. Veliko odrekanja, napornih kondicijskih treningov in potovanj po Evropi v iskanju dobri pogojev za trening bo še potrebnih, da bo nabral zadosti izkušenj za uresničitev zastavljenih ciljev. A če se sliši še tako naporno, je Žan optimističen. Rad smuča izven Slovenije, pa čeprav to pomeni, da je večino časa zdoma. “Lepo je v Franciji, všeč mi je tudi Italija, kjer je poleg dobre smuke še odlična hrana. Veliko boljša kot v Avstriji,” razkrije Žan. Namesto družine ga obkrožajo kolegi iz reprezentance, s katerimi preživlja tudi čas pred, med in po tekmah. Predvsem med tekmo je pomembno, da med njimi vlada sproščeno ozračje. V nasprotnem primeru bi se na start lahko prikradla trema, ki je za smučarje vse prej kot dobrodošla. “Iz izkušenj se naučiš, da preveč treme tudi škodi,” dodaja Žan in ob izbiranju svojega najljubšega kolega iz reprezentance hitro pove dva – Miho Kuernerja in Patricka Jazbeca ter našteje še Matica Skubeta in Janeza Jazbeca. “‘Kranjo’, kot ga kličemo v ekipi, je izjemno preprost, skromen in marljiv fant. Kot prijatelj pa je iskren in srčen ter vedno pripravljen ušpičiti kakšno ‘foro’,” ga opiše nekaj let starejši Miha Kuerner.
Žan Kranjec na veleslalomu Pokala Vitranc [foto: GEPA]
Ko se Žan zazre v prihodnost, kot smučar želi “izboljšati FIS točke, ki bi mi prinesle boljšo startno številko na tekmah svetovnega pokala. Izboljševal jih bom na evropskem pokalu, kjer bi se rad uvrščal med prvo deseterico. Poleg tega v naslednjem letu načrtujem več udeležb na tekmah svetovnega pokala.” In če mu bodo poškodbe ostale neznanka, “čez dve leti redno nastopanje v svetovnem pokalu.”
Letošnji poletni trening bo poleg smučanja na ledenikih namenil izpopolnjevanju v njemu ljubih disciplinah – veleslalomu in slalomu. To ne pomeni, da ne bo stopil na smukaške smuči, le več časa bo namenil tehničnim disciplinam, v katerih ima največ potenciala. S tem bo nekoliko zmanjšal skrbi tudi staršem, ki popolnoma upravičeno občutijo nelagodje ob vedenju, da sin na smukaških treningih divja po strmini navzdol več kot 100 kilometrov na uro.
Privoščil si bo nekaj morskega oddiha v Poreču, s prijatelji igral nogomet, z bratom pa se bo pomeril na teniškem igrišču. Nekaj več časa bo imel za spremljanje Lige prvakov, MotaGP in teniških turnirjev ter glasno spodbujanje svojih junakov – Lionela Messija, Valentina Rossija in Rogerja Federerja.
Z osvojenimi medaljami na MSP je bil Žan nadvse zadovoljen [foto: Pentaphoto / Marco Trovati]
Ampak pred tem ga sredi aprila čaka še testiranje novih smuči. Spremembe se obetajo predvsem v veleslalomu, saj bodo po novem morali tekmovati z daljšimi smučmi z manj poudarjenim stranskim lokom. Prišlo bo do minimalne razlike v tehniki, a “ne bo tako, kot so nekateri na začetku govorili, da bo šla tehnika smučanja nazaj,” razloži Žan, ki nestrpno pričakuje, da bo novo različico smuči lahko preizkusil. Ni torej tako hud protestnik zoper omenjena pravila, kot eden izmed njegovih vzornikov – Ted Ligety. Kljub temu pa se ima Žan tako od Američana kot tudi od Avstrijca Marcela Hirscherja veliko naučiti, da bo čez nekaj let morda prav on mojster veleslalomskega zavoja in razlog za obuditev slovenske smučarske evforije iz zlatih časov Bojana Križaja.