Tomaž Lovše in Matija Vojsk [foto: Klemen Zibelnik]
V prostorih Smučarske zveze Slovenije je danes potekala novinarska konferenca. O sklepih včerajšnje seje Izvršilnega odbora SZS sta spregovorila predsednik Tomaž Lovše in direktor Matija Vojsk in dodala tudi nekaj besed o prihajajoči sezoni.
Predsednik največje zveze v državi Tomaž Lovše je ob tem dejal: “Sedaj smo v nekem izjemno zahtevnem obdobju. Obdobju, ko smo zaključili in tudi finančno naredili obračun pretekle sezone, se pravi obdobja od prvega maja 2010 do konca aprila letošnjega leta. Seveda je prav, da slovensko javnost zanima, kako je SZS v tem obdobju poslovala. Poslovala je z minimalno izgubo 56.885 evrov, pri čemer je ta izguba nekako izključno posledica ustvarjenega primanjkljaja alpskih disciplin, ki je 356.000 evrov. Vse številke, kar se tiče poslovanja so seveda na voljo javnosti. Zveza ima tudi pridobitno dejavnost, kar predstavlja tudi organiziranje tekme za svetovni pokal v Planici, ki so jo naredili z dobičkom 134.000 evrov. Ta dobiček pa pokriva stroške delovanja Državnega panožnega centra v Kranju, ki nam je pridelal 99.000 evrov izgube. Toda to je valilnica novih mladih skakalcev in prav je, da dobiček Planice pokriva razvoj skokov v bodoče. Rad pa bi poudaril, da so podporne službe SZS poslovale pozitivno.”
“Kolegi na panogi biatlon so upravičili moje zaupanje. Ko sem prevzel vodenje SZS, sem videl, da smo se kar zadolžili z investicijo za biatlonski center na Pokljuki. Vsak kredit, še posebej če je 10-letni te skrbi. In Peter Zupan mi je zagotovil, da bodo pokrivali vse obroke, zato sem mu hvaležen in ponosen nanj, da so z racionalizacijo v panogi uspeli pridelati dobiček 206.000 evrov, ki pokriva 165.000 evrov stroškov biatlonskega centra. Te številke nazorno kažejo, da se soočamo s konceptualnim problemom ustroja SZS. Namesto – to je moje mišljenje, ki ga delim z nekaterimi kolegi v IO -, da bi se SZS ukvarjala s smučarji, programi, trenerji in popularizacijo športov, moramo mi maksimalno krčiti te programe, da lahko financiramo objekte, kot je Pokljuka in Državni panožni center. To se meni ne zdi prav. Prvič smo presegli 10 milijonov evrov prihodkov, ampak teh 10 milijonov se zdi veliko le na prvi pogled. Toda plačevati moramo elektriko, zavarovalnino, remonte, vzdrževalna dela, amortizacijo, kredit za Pokljuko. Kot gospodarstvenik pač smatram, da denar ne gre tja kamor mora iti,” se je razgovoril prvi mož smučarske zveze, ter nadaljeval o finančnih težavah: “Prav je, da vam povem, da se na zvezi borimo z likvidnostno situacijo. Upravičeno bi bilo vprašanje zakaj. Pridelali ste 56.000 evrov izgube v sezoni, zakaj pa ima zveza težave? Da vam takoj odgovorim. Vsako leto se približno 1.200.000 dospelih obveznosti te sezone, ki se je zaključila, plača iz prilivov nove sezone. Nekateri bi rekli, da živimo iz rok v usta. Če iz prilivov te sezone, ki je minila, ne bi plačal preteklih obveznosti, bi bila naša likvidnostna situaciji optimalna, kar pomeni, da ne bi bilo dospelih obvez, toda to ni mogoče. Do tega pa prihaja, ker se je ustvarila neka kultura, kjer se lahko zapravi več kot ima. Mislim, da smo zagotovo pokazali – ko smo imeli večje prihodke od 10 milijonov – da znamo tudi v teh časih na tem področju nekaj narediti. Glede likvidnostne situacije bi rad še nekaj povedal. V okvirih zaključka plana nove sezone, ki se je začela s 1. majem, vodim razgovore z večimi potencialnimi novimi sponzorji. Nekako imam zmerni optimizem, da bom v naslednjih 14 dneh te razgovore zaključili, tako da bodo programi za to sezono znosni, in da jih bo oblikovala stroka in jih bo moč financirati in realizirati in seveda, da se bo v okviru tega pokrival minus alpskih disciplin in sicer skozi tri leta.“