Najboljši smučar krosist v zgodovini Slovenije Filip Flisar je na današnji spletni novinarski konferenci sporočil, da se umika iz belih strmin in srditih bojev, ob katerih smo trepetali in se velikokrat tudi veselili več kot deset let.
Filip ima za sabo izjemno kariero, v kateri je na oder za zmagovalce svetovnega pokala stopil kar 16-krat, od tega 7-krat na najvišjo stopničko. Največji uspeh v temu tekmovanju je seveda prišel v letu 2012, ko je prejel kristalni globus, še pred tem pa je na t.i. X-Games osvojil srebrno odličje. Mariborčan je nastopil na treh olimpijskih igrah, zapomnili pa se ga bomo predvsem po neverjetnih predstavah v avstrijskem Kreischbergu, kjer je leta 2015 prišel do naslova svetovnega prvaka.
Filip Flisar je sklenil kariero [foto: Bor Dobrin]
Filip je uvodoma dejal: “Danes smo se zbrali, da še uradno povem, da sem zaključil svojo profesionalno, tekmovalno športno pot. Bilo je dovolj vsega in lahko rečem, da sem se že nekako čez poletje odločil za to. Moja želja je bila, da nekako še izpeljem zadnjo tekmo, a vemo, da jih je zaradi te koronske krize veliko odpadlo. Najprej sem se nekoliko spogledoval z Innichenom, ki je moje priljubljeno tekmovališče, potem sem si želel odpeljati svetovno prvenstvo, a so ga na žalost že odpovedali. Povem, da sem se odločil, da zaključim in da grem novim zmagam naproti.”
Nato je spregovoril o uspehih in najlepših spominih na kariero: “‘Spominom je ogromno, sploh zato, ker je bila moja športna pot zelo pestra. Leta 2007 sem začel kot alpski smučar in nanizal sem kar nekajzelo dobrih rezultatov. A cel sistem mi ni najbolj ugajal in sem rekel, nič, dovolj in sem se podal v bolj freestylerske vode, kjer sem eno leto preizkušal vse te discipline. Nekako sem se našel v ski-crossu, ker je bila to idealna kombinacija tega, da moraš biti vrhunski smučar in po drugi strani, če se grdo izrazim, malo f*****. Potem sem tam gradil svojo športno pot zadnjih dvanajst, trinajst let. Največja prelomnica je bila morda moja prva zmaga v svetovnem pokalu. Takrat smo imeli Saša Farič jaz in en Anglež svojo ‘kvazi’ ekipo. Rekli smo OK, bomo imeli trenerja in serviserja. Zadali smo si proračun, ki smo ga že sredi sezone prekoračili za ne vem koliko. V kvalifikacijah se je Saša poškodovala, mislim, da si je izpahnila kolk in morala je zaključiti sezono. Temu Angležu sem potem rekel, jaz sem ‘fertik’. Po tej tekmi nimam več denarja, vse sem vložil. Naslednji dan sem zmagal, dobil denar in ga dal pol trenerju in pol serviserju in rekel, pičimo dalje. To je ena izmed takih prelomnic, za katero ljudje ne vedo, kako po tankem ledu sem hodil, oziroma to sploh ni bil led, to je bila hoja po vodi. Skratka, bilo je dosti lepih momentov, tudi kar se tiče rezultatov, iz Kreischberga se vsi verjetno še vedno spomnijo teh mojih nagih prijateljev, navijačev. Spomini so krasni in krasna so prijateljstva.“‘
Za tem je odgovoril na vprašanje ali mu je kaj žal, da ni poskusil znova tekmovati še v alpskem smučanju: “Ni mi žal, zavestno sem se odločil, da sem presedlal na ski-cross. Na tistih smukih sem malo poskušal bolj zato, ker sem šel z našimi ‘hitraši’ na priprave v Čile. Tam so bile tekme in sem šel peljati, če sem bil tam. Rezultati so bili dobri in pojavile so se špekulacije. Pri ski-cross sem bil zato, ker sem ga imel rad, ga imam rad in ga bom vedno imel. Zame je to disciplina, ki je ravno prav borbena in ‘odpičena’, skratka takšna, kot sem jaz.”
Ob koncu je dodal še nekaj besed o prihodnosti: “Moj načrt je, da še naprej delam s svojimi sponzorji, ki so mi stali ob strani in upam, da mi bodo še zdaj. Moja velika želja je bila, da z Red Bull-om nadaljuje te projekte, kot so na primer jet-pack in za te vrste sodelovanja smo se že dogovorili. Zdaj sem še dovolj mlad in dovolj imam še sposobno telo, da lahko delam še take vragolije, ki so mi všeč. Tudi z Elanom bom nadaljeval sodelovanje, malo na tekmovalni poti, malo na ambasadorski. V načrtu imam tudi zelo lep projekt z otroci za naslednje leto, ki pa še ni tako daleč, da bi lahko razkril podrobnosti. Rad bi še naprej delal to, kar imam rad, se pravi rad smučam, delam vragolije, sem pred kamerami. Po drugi strani bi rad dal mladim, otrokom, bodočim športnikom ali pa tudi tistim, ki niso športniki, neko znanje, ki sem ga na svojih žuljih dobil sam, ko sem šel na to pot brez neke velike pomoči. Zdi se mi, da imam nekaj v sebi, kar lahko dam mladim. To je nekaj najlepšega, da lahko kot športnik daš svoje poslanstvo naprej.“