Do drugega planiškega teka v nizu tekmovanj Red Bull 400 je še dobra dva tedna, trenutno pa je prijavljenih že preko 150 tekačev v moški in ženski kategoriji posameznikov ter več kot 20 štafet. Pri slednjih so na voljo le še startna mesta za ženske štafete. V posebni kategoriji gasilskih štafet 8×50 bo 20 gasilskih društev tekmovalo v polni gasilski opremi.
Utrinek iz lanskoletne prireditve [foto: Samo Vidic]
Tek od vznožja do vrha naleta smučarske letalnice vsekakor ni običajen gorski tek. Ne odvija se na razgibanem terenu kot so planinske poti, ni tako dolg kot tradicionalne gorske dirke, tudi od izkušenih gorskih tekačev pa zahteva prilagajanje tehnike in taktike teka. Pravzaprav gre za gorsko tekaški šprint, saj tekmovalci tečejo na le 400 metrov dolgi razdalji, a pri tem v Planici premagajo skoraj 200 višinskih metrov. Proga se v zgornjem delu postavi tako zelo pokonci, da večina tekmovalcev za napredovanje uporablja tudi roke. Tekmovanja z imenom Red Bull 400, ki bodo letos potekala na štirih lokacijah v Sloveniji, Avstriji, Švici in na Finskem zato upravičeno imenujejo za najtežje gorske šprinte na svetu, poleg gorskih in običajnih tekačev pa se jih vedno udeležijo tudi vrhunski in rekreativni športniki z drugih področij.
Tek navkreber ali gorski tek je sicer ena mlajših tekaških zvrsti, ki se je začela pojavljati v sedemdesetih letih, njen razvoj pa je nato sledil splošni popularizaciji športov v naravi. “Skupaj s športi kot so gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, plezanje in še nekateri, predstavljajo gorski teki nekakšen beg športnikov iz utesnjenih stadionov in igrišč ter zasmrajenih cest v najčistejši del narave,” so namignili na spletni strani Združenja za gorske teke, hkrati pa v istem združenju ugotavljajo, da gre vseeno za športno disciplino, ki je še vedno bolj atletska kot planinska, saj gre pri njej prvenstveno za tekmo s časom pri premagovanju neke gorske poti, ne glede na to ali se konča na vrhu hriba ali ne. Tekmovanja potekajo na urejenih progah, kjer ni objektivnih nevarnosti, ki so sicer značilne za planinarjenje in gorništvo, zato samo osvojitev vrha, brez časovnega izziva, ne predstavlja pravega rezultata.
Utrinek iz lanskoletne prireditve [foto: Samo Vidic]
Tako je tudi pri Red Bullovih 400-meterskih gorsko šprinterskih izzivih. Ti so pravzaprav nekoliko podobni prvemu zabeleženemu teku navkreber v zgodovini. Leta 1064 je namreč škotski kralj Malcolm Canmore iskal novega kurirja. Da bi našel najboljšega je razpisal tekmovanje v relativno kratkem a strmem teku na hrib Craig Choinnich nad vasjo Braemar. V borbi s strmino in približno 200 višinskimi metri je menda zmagal mlajši od bratov MacGregor, za nagrado pa je poleg službe dobil okrašen diagonalni pas za nošenje meča.
“Res je, da tečemo samo 400 metrov, ampak pri tej dirki je za to potrebno zelo veliko truda,” o Red Bull 400 pove lanski zmagovalec planiške preizkušnje Turek Arslan Ahmet, sicer šestkratni evropski prvak v gorskem teku. Lani je za tek do vrha letalnice bratov Gorišek porabil le 5 minut in dve sekundi, pri tem pa po njegovih besedah porabil ravno toliko energije, kot za kakšno od dolgih a manj strmih gorsko tekaških preizkušenj.
Utrinek iz lanskoletne prireditve [foto: Samo Vidic]
Za tek navkreber seveda rabimo več energije, kot za tek po ravnem, s strmino pa ta razlika skokovito narašča. Na splošno velja, da pri 5% naklonu porabimo približno 30% več, pri 10% naklonu že 50%, pri 15% naklonu pa kar 85% več energije.
Kako strmo in naporno je teči v Planici si lahko predstavlja tudi vsakdo, ki se je kdaj, vsaj po “udobnih” stopnicah ob napravi, sprehodil od vznožja do vrha velike letalnice pod Poncami. Če tega še nikoli niste storili, je priložnost morda ravno 12. maj, ko boste ob svojem vzponu lahko spodbujali tudi tekače.
Za gledalce vstopnine ni!
Tekmovalci se na dirko lahko še vedno prijavijo preko spetne strani http://www.eventim.si/si/vstopnice/red-bull-400-ratece-planica-306664/event.html
Več informacij: http://www.redbull.si/400
Utrinek iz lanskoletne prireditve [foto: Samo Vidic]