S pležuhom si je pridirkal letečo nagrado


[foto: Samo Vidic]

Ko so pred več kot dvesto leti predniki današnjih Selničanov naredili prvi pležuh, si verjetno niso mislili, da bo njihova preprosta sankalna naprava kdaj postala tekmovalno orodje najbolj divjim četveroborcem. A kar je dobro, je dobro in sedež s krmilom in eno nogo je danes vir zabave za številne ljubitelje drsenja po belih strminah. Kako torej ne bi bil tudi idealen dirkalni rekvizit.

Rabiš občutek in potem ujameš ravnotežje, dvigneš noge in že drviš po strmini navzdol, krmariš pa z nagibanjem levo in desno,” znajo svojo veščino opisati izkušeni pležuharji. Ko temu dodamo še tekmovanje v četveroboju, kjer se za rezultat borijo po štirje, z ramo ob rami, dobimo nadvse atraktivno športno disciplino, ki je svojo premiero danes doživela na Mariborskem Pohorju.

Na prvi Red Bull Pležuh 4 Cross se je prijavilo kar 124 tekmovalcev iz cele Slovenije. Po kvalifikacijah na čas se je 64 najhitrejših zvrstilo v četverobojih na izpadanje. Na zaviti progi s skokom na koncu, so se iz kroga v krog borili za prvi dve mesti in napredovanje, vse do finala. Resni in skoncentrirani obrazi na startni liniji so pričali o tem, da je večino prevzelo pravo tekmovalno vzdušje in da tu niso le zato, da bi se zabavali. Ob tem so verjetno še bolj kot tekmovalci sami uživali gledalci, ki so se veselili vsakega boja, včasih tudi atraktivnih padcev in neverjetnih preobratov.

S pležuhom sicer vozim noro hitro, ampak tako strah, kot me je bilo danes, me pa še ni bilo,” je o svoji prvi izkušnji s četverobojem, kar preko ozvočenja v ciljni areni Snežnega stadiona, povedal eden od današnjih junakov. Ob tem je drugi dodal, da morda vse skupaj ne izgleda tako zahtevno kot je v resnici, “a ko se skupaj še s tremi poženeš s starta in se po prvi strmini z njimi boriš za vstop v prvi zavoj, te kar malo stisne v riti.” Morda je ravno zato celo dobro, da je bil sneg danes mehak in proga razrita, kar je onemogočalo prevelike hitrosti. Do izraza sta tako prišla tudi tehnika in izkušnje. Da je mojster prvega in poln drugega je na koncu dokazal Tomaž Magerl iz Janževe Gore pri Selnici ob Dravi. Prvi lastnik laskavega naslova Kralj Red Bull Pležuh 4 Crossa je tako prišel prav iz krajev, kjer se je pležuh rodil. Z drugim mestom je selniško nadvlado potrdil še Gregor Ravnjak, tretji pa je bil Luka Mohorko iz Maribora.

Vsako leto tekmujem s pležuhom. To je že družinska tradicija, še nikoli pa nisem stal na stopničkah, sploh pa še nikoli nisem tekmoval v četveroboju. Upam, da bo tekmovanje tudi drugo leto, ker je boljše kot navadno dirkanje na čas. Prišel sem sicer čisto zaradi zabave, čeprav sem vseeno imel neka pričakovanja, da bom med boljšimi, vendar nisem pričakoval, da bom zmagal. Pležuha nisem izdelal posebej za to tekmovanje, je že star, 5 let star in že preizkušen,” je na koncu povedal prvi kralj Red Bull Pležuh štiri krosa.

Ob tem moramo omeniti tudi najboljšo žensko predstavnico, 21-letno Matejo Škofic iz Maribora, ki je dokazala, da so tudi dekleta lahko zelo hitra in sila konkurenčna. Izpadla je po nesrečnem padcu v četrtfinalu, ko jo je zaustavil nariti sneg ob progi. Med 64 najboljših se je sicer uvrstilo kar 5 deklet, med njimi tudi komaj 12-letna Nika Bezjak iz Maribora, ki je že v prijavnici zapisala: “Pazite se me, ker bom prišla zmagat!

Zmagovalec si je za nagrado zagotovil obisk Hangarja 7 v Salzburgu in polet z legendarnim letalom starodobnikom B-25 Michell, vse za dve osebi. Drugouvrščeni bo preživel vikend razvajanja v hotelu Arena, tretji pa se bo od sedaj po smučiščih vozil z novo čelado. Strokovna žirija, ki je pležuhe pred tekmovanjem tudi tehnično pregledala in potrdila, da ustrezajo pravilom, je na koncu razglasila tudi naj pležuh, po izdelavi, kreativnosti in stiku s tradicijo. Tu je bil najboljši izdelek Uroša Žiberta iz Ljubljane.

Pležuh je doma nad Dravsko dolino in je po ustnem izročilu star več kot dvesto let. Kasneje se je razširil na področje Pohorja, kjer ga še danes imenujejo tudi “pok” in na območje Slovenskih goric, kjer je bil poznan kot “drlec”, včasih pa je slišal tudi na ime “koza” ali “polžek”. Drsna površina je bila nekoč narejena iz ukrivljene deske, “doge”, ki so jo sneli z neuporabnega soda, pležuh pa je bil v celoti lesen. Tradicija se je skozi leta ohranila, današnji pležuhi pa so izboljšani in največkrat iz sodobnejših materialov. Graditelji za drsno ploskev radi uporabljajo odrezane smuči, pod oblazinjenim sedežem pa se včasih najdejo celo vzmeti. Selniški pležuharji pravijo, da se je njihova naprava razvila le z eno drsno površino zato, ker je tako lažje vodljiva in hitrejša, danes, ko za to uporabljajo odslužene smuči, pa robniki na njih omogočajo hitro vožnjo tudi po trdem snegu.


[foto: Samo Vidic]


[foto: Samo Vidic]


[foto: Samo Vidic]


[foto: Samo Vidic]

Leave a Comment