Sigi Grabner: “Še se bomo srečevali!”

Sigi Grabner. Leta 1994 je na Rogli postal svetovni mladinski prvak. Dvajset let kasneje, preteklo soboto, je na istem prizorišču odpeljal predzadnjo tekmo za svetovni pokal. Avstrijec je v dveh desetletjih prisotnosti na deskarski sceni postal eno najbolj prepoznavnih imen alpskega deskanja. Začel in uspel je na tekmovanjih serije ISF, kjer je bil del legendarnega, “Alpine Burton Team-a”. Na tekmovanjih pod okriljem ISF je vztrajal do konca. Po zatonu “čistokrvne” deskarske serije mu ni preostalo drugega kot nadaljevanje v FIS svetovnem pokalu. Tudi v “smučarski” seriji je pustil pečat. Za naštevanje uspehov na najvišji ravni bi nam zmanjkalo vrstic. Avtor knjige “Boarder zwischen der Welten” v kateri je razkril svoj pogled na svet, se med drugim lahko pohvali tudi z olimpijsko kolajno. V zadnjih letih je v deskarskem svetu prisoten tudi z lastno blagovno znamko desk. Z njim smo se, v močnem nalivu, pogovarjali po zanj neuspešnih kvalifikacijah na slovenski tekmi za svetovni pokal.


Sigi po zadnji tekmi v avstrijskem Bad Gasteinu [foto: Damijan Rifl]

Tudi pred dvajsetimi leti, na svetovnem mladinskem prvenstvu, je na Rogli deževalo.

Drži. Toda takrat sem bil bolj uspešen (smeh). Upam, da bo ob mojem naslednjem prihodu na Roglo znova tako sončno kot je bilo na lanski premierni tekmi svetovnega pokala.

Ali pa pred tednom dni v Bad Gasteinu, kjer ste se poslovili od domačih navijačev?

Ja, slovo na domačih tleh je bilo res čustveno. Dan je bil zame tudi v tekmovalnem smislu precej bolj sončen, danes pa je povsem drugače. Očitno je mojo peto olimpijsko udeležbo odplaknil dež. Upanje seveda ostaja, nenazadnje sem še vedno eden najboljših avstrijskih alpskih deskarjev, toda zavedam se da nimam veliko možnosti za uvrstitev v avstrijsko olimpijsko ekipo.

Kakorkoli že. Držimo pesti. V Sudelfeldu, na zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala, boste vsekakor še nastopili?

Seveda. To bo moja zadnja tekma v svetovnem pokalu. Seveda pa bom tudi v naslednjih letih še prisoten na tekmah, saj bom spremljal deskarje in deskarke, ki tekmujejo na deskah SG snowboards. Še se bomo srečevali.

Za vami je izjemna kariera. Lahko izpostavite nekaj najsvetlejših trenutkov.

Kot prvo bi izpostavil ISF obdobje. Zame zelo uspešno obdobje na tekmovanjih z izjemnim vzdušjem in deskarsko dušo. Tekme v Lienzu, Fieberbrunnu in Davosu so bile vedno presežek. Seveda ne morem niti mimo naslova FIS svetovnega prvaka leta 2003 v domačem Kreischbergu in pa seveda bronaste olimpijske medalje v Torinu. Ob takšnih trenutkih kot je ta danes, se je seveda še toliko lepše spomniti svetlih trenutkov. In ni jih bilo malo.

Kako pa gledate na prihodnost alpskega deskanja. Letošnji koledar svetovnega pokala je takšen kot je, sezone bo konec že pred olimpijskimi igrami. Še deset let nazaj je bilo na sporedu kar šestnajst tekem alpskih deskarjev in jih niso gostila le prizorišča v Srednji Evropi.

Drži. Defintivno bo potrebno storiti marsikaj, da naš šport znova zasije in se uveljavi. Toda v odborih na Mednarodni smučarski zvezi pač ne sedijo ljudje z deskarskih vrst. Ko gre za vprašanje podpore posameznim projektom, je smučanje vedno v prednosti. Deskanje, predvsem alpsko, pride na vrsto povsem na koncu. Potrebujemo več podpore in lobiranja za naš šport, ki je vsekakor zelo atraktiven, a vse niti v rokah držijo smučarski funkcionarji.


Sigi na zadnji tekmi v avstrijskem Bad Gasteinu [foto: Miha Matavž]

Pa bi bili posamezniki z avtoriteto v deskarskem svetu kot ste vi in recimo Jasey Jay Anderson, ki prav tako počasi zaključuje tekmovalno kariero, v alpskem deskanju pa je tudi on prisoten z lastno blagovno znamko desk, lahko ponudili sveže ideje.

Seveda. Ideje so. Je pa vprašanje, če so smo mi in naše ideje sploh zaželeni. Kot sem že dejal imajo vse niti v rokah smučarski funkcionarji, deskarjev ni poleg.

Pustimo politiko. Za konec raje prijetnejša tema. V pripravljalnem obdobju ste vedno ogromno kolesarili. Lani ste z deskarskimi kolegi iz Avstrije, prečkali ste tudi Sovenijo, kolesarili do Sočija. Vas morda tudi letos na kolesu pot zanese v Slovenijo? Vaš športni kolega, bivši profesionalni kolesar, Peter Wrolich – Paco (op.p. zamejski Slovenec) je eden izmed glavnih organizatorjev kolesarskega maratona Alpe Adria.

Morda. V času prireditve bom zagotovo v Avstriji, tako da obstaja možnost, da bom poleg. Pacu ne zmanjka dobrih idej za promocijo športa in rekreacije. Tudi ta maraton bo zagotovo uspešen, tudi v kontekstu povezovanja treh narodov, športa in turizma v naši regiji.

Leave a Comment