Tomaž Lovše [foto: Klemen Zibelnik/smucka]
Po neuspešni kandidaturi Planice za izvedbo nordijskega svetovnega prvenstva leta 2017 je (ne)pričakovano odstopil predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) Tomaž Lovše. Časopis Delo je poročal, da je za odstop domnevno krivo neprimerno vedenje in grožnje vodilnim možem Mednarodne smučarske zveze (FIS), športni časnik Ekipa pa je navedel, da je zdaj že nekdaj prvi mož zveze na kongresu v Južni Koreji delegatom grozil celo z orožjem.
Kljub temu, da je SZS sporočila, da dogodkov pred torkom ne bo komentirala, je medijem sporočilo predčasno poslal kar sam Lovše.
Tomaž Lovše [foto: Klemen Zibelnik/smucka]
Celotna izjava Tomaža Lovšeta
“Navedbe dr. Janeza Kocijančiča in neuradnih oziroma neimenovanih virov o mojem domnevno neprimernem obnašanju kategorično zanikam. Na kongresu FIS nisem nikomur grozil ali se kako drugače neprimerno vedel. Natolcevanja, da sem verbalno grozil predsedniku FIS gospodu Kasperju, so popolna izmišljotina, saj z njim nisem na štiri oči spregovoril niti besede. Prav tako nisva komunicirala po telefonu ali kratkih tekstovnih sporočilih (SMS). Izmenjala sva le nekaj vljudnostnih besed ob prisotnosti dr. Kocijančiča. Ne jaz ne kdo drug iz slovenske delegacije nismo bili prisotni pred svetom FIS, ki je o kandidaturah odločal v četrtek popoldne. Zgoraj omenjene obtožbe na moj račun so torej popolnoma neresnične. Od prisotnih petnajstih članov sveta FIS sem poleg z dr. Kocijančičem govoril le še z dvema članom sveta, ki sta potrdila, da je bila naša komunikacija ustrezna in pristojna. Onadva sta tudi glasovala za kandidaturo Planice.
Planiško kandidaturo je SZS podprl na podlagi zagotovil dr. Kocijančiča, da imamo zelo dobre možnosti. Dr. Kocjančič je bil odgovoren za lobiranje, da Planica prvenstvo dobi. Za to smo tudi namenili in porabili 200 tisoč evrov denarja Smučarske zveze Slovenije (SZS). Še preteklo sredo, 30. maja 2012, mi je dr. Kocijančič zagotavljal, da je prejel ustno podporo 11 članov sveta za to, da bo SP leta 2017 v Sloveniji. V sredo zvečer pa sem po v pogovoru s članom sveta, ki je pohvalil planiško kandidaturo, ugotovil, da mi dr. Kocijančič ni povedal vsega. Omenjeni član mi je na moje veliko presenečenje pojasnil, da je zmaga Lahtija že gotova: po njegovih besedah naj bi šlo pred dvema letoma na glasovanju na kongresu v Antaliji zelo na tesno. Finski Lahti je namreč izgubil za en glas. Tisti, ki so glasovali za Falun, pa naj bi obljubili podporo Lahtiju za naslednjič. To pomembno dejstvo pa mi je dr. Kocijančič, čeprav je vedel, kakšen bo strošek kandidature, zamolčal. Seveda sem bil zaradi tega spoznanja razočaran in ogorčen in to tudi dr. Kocijančiču na miren in civiliziran način povedal. Vse druge navedbe o mojem domnevnem neprimernem vedenju pa so čista laž.
Žaljive obdolžitve in napad na mojo osebno integriteto izvirajo iz nedopustne obrambne strategije dr. Kocijančiča, ki ni opravil svojega dela – lobiranja, da Planica kandidaturo dobi. Trditve, ki jih je zapisal športni časnik EKIPA, povzeli pa nekateri drugi mediji, da naj bi grozil s pištolo, trdil, da sem agent FBI in podobno, so šokantne in lažne – nihče ne pove kdaj, komu in kje! Takšna dejanja so sprevržena in kazniva, in če bi se kaj takega res zgodilo, bi o tem obstajali uradni zapisi. Plaz govoric o mojih neprimernih dejanjih je bil sprožen s strani dr. Kocijančiča, ki jih je posredoval prek člana naše delegacije Ljuba Jasniča. Kocijančičev cilj je bil zelo jasen: z medijskim linčem Tomaža Lovšeta zamegliti dejstva, da ni opravil svojega dela, in preprečiti svojo posledično zamenjavo, ki bi se zgodila naslednji dan, v petek, 1. junija 2012. Dr. Kocijančiču sem namreč že pred in tudi v času kongresa povedal, da bom v primeru neuspešne kandidature Slovenije za organizacijo SP v nordijskem smučanju 2017 v imenu SZS umaknil predlog za njegovo kandidaturo za svet FIS. In prav ta moja napoved je bila tudi povod za vrsto neresničnih trditev, širjenje govoric in zlonamerna natolcevanja dr. Kocijančiča. Več kot očitno je, da dr. Kocijančič želi svoje lastne interese skriti za oseben obračun z mano.
Slovensko smučanje nista ne Tomaž Lovše ne Janez Kocijančič. Ko sem videl, da je Kocijančič za obstanek v svetu FIS pripravljen žrtvovati vse, sem sprejel odločitev, da v dobro slovenskega športa odstopim. Sedaj, ko je nedvomno zmagal in obstal v svetu FIS, pa ga pozivam, da vse svoje znanje, izkušnje in povezave izkoristi, da našim smučarkam in smučarjem pomaga ter jim zagotovi prepotrebna finančna sredstva.“