Andrej Šporn (levo) in Rok Perko (desno) sta se zahvalila Andreju Jermanu (sredina) [foto: Klemen Zibelnik/smucka]
Andrej Jerman je sporočil, da je smuči, vsaj kar se tiče tekmovalnega smučanja, postavil v kot. Odločilen je bil hud padec na treningu smuka na Petelinjem grebenu v Kitzbühlu, čeprav je odločitev zorela že dlje časa, vse od poškodbe kolena na smuku v Beaver Creeku na začetku lanske sezone. “Tole je moja zadnja številka (op.p. št. 36 iz Kitzbühla), ki sem jo dal na ramena. Enostavno je prišel čas, da rečem slovo temu športu, ki mi je veliko dal. Odločitev vsekakor ni prišla čez noč. Po Beaver Creeku sem imel probleme, da sem se spravil na tekmo in se prepričal, da se lahko mečem čez hrib tako kot ostali fantje. Potem ni bilo rezultatov in vse se je še malo potenciralo. Znamenja sem dobil že v Wengnu, kjer se mi je pet številk pred nastopom zataknilo koleno. S fizioterapevtom sva ga potem spravila skupaj, da sem lahko startal tisti trening. Potem sem skoraj padel na tekmi,” je obrazložitev v spremstvu reprezentančnih kolegov Roka Perka, Andreja Šporna in Klemna Kosija predstavil Jerry.
“Kitzbühel se je odločil namesto mene”
Odločitev je v Andreju, ki bo septembra dopolnil 35 let, zorela dlje časa. “Ženi sem dejal, da se bom odločil po Kitzbühlu o nadaljevanju kariere tudi v olimpijsko sezono. Žal se je Kitzbühel odločil namesto mene in ta odločitev je prišla povsem na mestu. No, Kitzbühel se je odločil namesto mene. Če bi bil zdrav, bi vztrajal. Kot sem velikokrat rekel, dokler bom čutil, da imam veselje do tega športa in dokler se čutim dosegati vrhunske rezultate, bom vztrajal v temu športu. Če tega ne čutiš, je potrebno nehati,” je razmišljal Tržičan, ki se tudi v bodoče vidi v alpskem smučanju. Morda kot trener, a podrobnih načrtov še nima. Prejel je že ponudbo oz. prošnjo reprezentančnih kolegov naj vsaj še celotno letošnjo sezono, potuje z njimi in na njih prenaša dragocene izkušnje. Tudi strokovni vodja alpskih disciplin Vlado Makuc smukaškega pionirja vidi v prihodnosti v reprezentančnih vodah.
Andrej Jerman na tekmovanjih ne bo več nastopal [foto: Klemen Zibelnik/smucka]
“Bili so mi kot mali bratje”
“Mislim, da sem lahko več kot zadovoljen s kariero, ničesar ne obžalujem. Vedno sem dal maksimum od sebe, včasih še kaj več, glede na to, kakšne razmere smo imeli naproti ostalim reprezentancam. Sam in cela ekipa smo delali čudeže s temi rezultati. Moram reči, da je bil privilegij ukvarjati se s tem športom. Privilegij je, če delaš tisto, kar te veseli, za kar imaš strast in potem si še plačan za to. Večina ljudi o tem sanja, jaz sem imel priložnost, da sem to delal. Ob sebi sem vedno imel ljudi, ki so mi stali ob strani in me podpirali. Moja mama in žal pokojni oče, brat, ki je konec koncev odgovoren za to, da sem začel smučati, žena mi je zadnja leta vedno stala ob strani. Trenerjev je bilo veliko, najdlje je bil z mano Jože Bratuš, pečat je pustil tudi Roman Rozman v klubu, pa Jože Gazvoda, Dejal Poljanšek, Urban Planinšek in zadnja ekipa trenerjev. Velik človek je tudi Primož Gregorič, serviser, ki me je velikokrat potegnil iz dreka. Ko nisem bil dober, je delal čudeže z materialom, tako da sem lahko naredil vrhunski rezultat. Zdajšnja ekipa je na zelo visokem nivoju, škoda da Tadeja Platovška in Matije Grašiča nismo našli prej. Počaščen sem, da sem lahko delal v temu športu s takimi ljudmi. Andrej Šporn in Rok Perko sta moja mala brata, če se lahko tako izrazim. Skupaj smo preživeli toliko lepih trenutkov, tudi slabih, a vedno smo skupaj držali kot ekipa,” je še dejal Jerman, ki se je udeležil treh olimpijskih iger v Salt Lake Cityu, Torinu in Vancouvru.
Fotogalerija: 28.01.2013, Konec kariere Andreja Jermana [foto: Klemen Zibelnik/smucka]